Ključna beseda: družinski odnosi

»Premajhni smo za tisto, o čemer sanjarimo.«

»Zbogom sonce.«

»Ljudem moramo odpustiti krivice, ki so nam jih storili. Vendar ne samo njim. Odpustiti moramo tudi samim sebi. Samo tako bomo lahko živeli naprej svobodni. Drugače bomo ostali ujetniki.«

»Zbogom sonce je roman, ki nemara bolj radikalno kot vsi prejšnji prikazuje dramo človekovih odnosov na nesmiselnem odru naših življenj in ima zato v Flisarjevem opusu posebno mesto.«

»Ali obstaja pot nazaj?«

»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«

»Zsa-Zsa, ki morda sploh ni njen biološki oče, pred leti umoriti njeno mater.«

»Na stara leta ga je začela skrbeti odrešitev njegove duše.«

»Revolucija!«

»Razmišljajo tudi o vlogi fotografij na današnjo družbo in na novo osvetljujejo življenje delavskih skupnosti.«

»V tem projektu je nevidnost ena od ključnih besed kot pomemben del njihovega življenja.«

»Dela Anne Fabricius kartirajo gibanje ljudi in njihova sporočila ter prikazujejo pomen pojmov, kot so sprejemanje, občutek odsotnosti, ljubezen do družine in odgovornost.«

»Enkrat se mora tudi ta kalvarija končati.«

»Želja po boljšem življenju pa ni vedno dovolj za srečen konec.«

»Ta je za avtorja najbrž v tem, da moramo najti prostor za ustvarjanje in iskanje samih sebe s stvarmi in ljudmi, ki nas obkrožajo.«

»Njeni tekoče izpisani dialogi so ostri, neposredni in zato tako zelo komični.«

»Kot enakovrednega generatorja komične situacije avtorica vpelje še semafor, ki občasno spregovori in s svojimi intervencijami vedno zadene žebljico na glavico.«

»Komu gori dobra študija značajev in odnosov, odlična in čustveno neprizanesljiva komedija nravi, ki posameznike razkriva v njihovi majhnosti in bedi.«

»Facchini na eni strani s humornimi, na drugi strani s tragičnimi vložki liku nadene večplastnost.«

»1973 je, kot pravi režiser, pravi začetek Dodekalogije.«

»Zdi se, da Janežiča, skupaj z asistentkama režije, zanima predvsem spomin.«

»Skozi predstavo z gledalci naveže stik – postane 'taprava nona'.«

»Rupel predvsem izstopa v prizoru 'kuhanja goveje juhe,' ko v kratkih, razmeroma humornih vložkih, hkratno odpre pomembne teme seksizma, feminizma, samostojnosti in ljubezni.«

»Anuša tako v sicer težki, a na videz preprosti družinski zgodbi, prikazuje kompliciranost vsakega družinskega življenja.«

»Tamara je tista klasična 'divja teta,' ki je v mladih letih rada eksperimentirala s substancami.«

»Poskušal sem ne zavoziti z njo.«

»Mislim, da imam še čas, da izberem pot v tem življenju.«

»Da sem zmogla čez vse, je moja velika zmaga.«

»Še vedno k mami v naročje.«

»Ne bi želela hoditi po utirjeni poti. Mojo, ki je bila zaznamovana s filmom, televizijo, mediji in gledališčem, sta oblikovala oče in mama.«